Vzdrževanje lepe trate lahko za nekoga, ki se s tem ne ukvarja, izgleda zelo preprosto. Marsikdo celo lahko pripomni, da bo imel pa lepo trato, v kolikor bo ugotovil da je z negovanjem vrta preveč dela. Takim moram takoj svetovati, da naj svoja pričakovanja »po lepem«, brez truda, pozabijo!
Lepo negovana travna ruša je sestoj, praviloma omejenega števila travnih vrst, pri čemer se ob rednem vzdrževanju srečujemo z vrsto vprašanj, kako omogočiti travni ruši najboljše pogoje, da se bo lepo, zdravo in polno razvijala, da ne bo problemov s tujimi (plevelnimi) travami in široko listnimi zelmi.
Najpogosteje se ljudje spomnijo le na redne košnje primerne višine, občasnega dognojevanja s kvalitetnimi, travni ruši namenjenimi gnojili, včasih pa še spomladanskega čiščenja – vertikutiranja, običajno strojnega »grabljanja« travne ruše, pri čemer očistimo v zimi odmrle dele trav in odstranimo viške organskih ostankov, ki so se nabrali preko neaktivnega obdobja (listje dreves, vejice, ..). Potem je tu še spomladansko valjanje zemljišča, ki ga pogosto svetujejo, za izravnavo ruše po nastalih neravninah zaradi zmrzovanja in delovanja krtov.
Mnogo ljubiteljev lepe travne ruše pa pozablja, da je travna ruša intenzivno pohojena, običajno tudi zelo ne enakomerno. Trava se redči, pojavljajo se koreninski trajni pleveli, nato enoletni, trave pa je vse manj. Dež in nalivi, ob neugodni – ilovnati ali celo glineni talni osnovi, na kateri je bila zasnovana travna ruša, stanje le še poslabšajo. V naj slabši različici, pa smo na tako razmočeno travno rušo zapeljali z avtomobilom ali celo težkimi delovnimi stroji ob popravilu greznice, kanalizacije, vodovoda in podobno. In kaj lahko pričakujemo potem?
Ko voda odteče in se tla posušijo dobimo neravno zemljišče, travna ruša odmira, pleveli se širijo. Ko se tako zemljišče še posuši, lahko dež pada tudi nekaj dni preden se ponovno navlaži. Na takem zemljišču ne moremo več pričakovati lepe travne ruše. Zakaj se je vse to zgodilo? Zemljišče je izhojeno, zbito, porušen je odnos med trdnim, tekočim in plinastim deležem v tleh, ki bi naj bil v idealiziranem razmerju 50:30:20. Zmanjšan je delež zraka v tleh! Kaj lahko naredimo? Tla moramo kultivirati! Tehnične, običajno strojne ukrepe za izboljšanje teksturnih (fizikalnih) lastnosti zemljišča, imenujemo v splošnem pomenu kultiviranje.
Gorazd Nastran, univ.dipl.ing.agr.
